Pihala
Pihala so glasbila, pri katerih glasbenik ustvari zvok s pihanjem skozi ustnik. Ob tem znotraj glasbila zaniha zračni steber. Enakomerna frekvenca pa zagotovi želeni ton.
Med pihala uvrščamo flavte, tako kljunaste kot prečne in pikolo, klarinete, saksofone, fagote, oboe, orglice in raznovrstne piščali. Vsem je skupno, da ob pihanju zrak potuje skozi tanko režo do jezička. Tam se določena količina zraka loči, tako da izmenično potuje po pihalu navznoter in nazaj ven. Kot rezultat pa nastane ton. Preostali del pihala deluje kot resonator. Ob pritisku na luknjice resonačno cev skrajšamo ali podaljšamo in posledično nastanejo toni različnih višin.
Med pihala uvrščamo flavte, tako kljunaste kot prečne in pikolo, klarinete, saksofone, fagote, oboe, orglice in raznovrstne piščali. Vsem je skupno, da ob pihanju zrak potuje skozi tanko režo do jezička. Tam se določena količina zraka loči, tako da izmenično potuje po pihalu navznoter in nazaj ven. Kot rezultat pa nastane ton. Preostali del pihala deluje kot resonator. Ob pritisku na luknjice resonačno cev skrajšamo ali podaljšamo in posledično nastanejo toni različnih višin.
Pihala izvirajo že iz stare Grčije, ko so ugotovili, da z dvakratnim podaljšanjem cevi nastane za oktavo nižji ton. Tako je na primer basovski saksofon veliko večji od altovskega, zveni pa nižje. Poglejmo, kaj velja za predstavnike kategorije pihal.
Kljunaste flavte imajo devet luknjic, sicer pa so sestavljene iz dveh delov. Razlikujejo se po razponu in obsegu tonov, vsem pa je skupen suh, topen in čist ton. Glede na to, ali so izdelane iz plastike ali lesa oljke, hruške ali ebenovine, pa se razlikujejo tudi po ceni.
Prečne flavte imajo dvanajst zaklopk z luknjicami. Običajno so izdelane iz kovine, zato zagotavljajo dobre tehnične zmogljivosti in veljajo za zelo priljubljeno solistično glasbilo, so pa tudi pomemben član orkestrov.
Fagoti spominjajo na oboe. Sestavljeni so iz ustnika z dvojnim trsnim jezičkom in dolge lesene cevi. Enako kot prečne flavte imajo luknjice in zaklopke, pa še odmevnik. Predstavljajo pomemben element v simfoničnih zasedbah.
Kljunaste flavte imajo devet luknjic, sicer pa so sestavljene iz dveh delov. Razlikujejo se po razponu in obsegu tonov, vsem pa je skupen suh, topen in čist ton. Glede na to, ali so izdelane iz plastike ali lesa oljke, hruške ali ebenovine, pa se razlikujejo tudi po ceni.
Prečne flavte imajo dvanajst zaklopk z luknjicami. Običajno so izdelane iz kovine, zato zagotavljajo dobre tehnične zmogljivosti in veljajo za zelo priljubljeno solistično glasbilo, so pa tudi pomemben član orkestrov.
Fagoti spominjajo na oboe. Sestavljeni so iz ustnika z dvojnim trsnim jezičkom in dolge lesene cevi. Enako kot prečne flavte imajo luknjice in zaklopke, pa še odmevnik. Predstavljajo pomemben element v simfoničnih zasedbah.
Oboe prav tako veljajo za nepogrešljivo glasbilo v simfoničnih orkestrih, saj imajo velik tonski obseg. Njihova posebnost je dvojni jeziček. Oboe, kakršne poznamo danes, so razvili v Parizu leta 1882, sicer pa so jih poznali že v 13. stoletju.
Saksofon je izumil belgijski izumitelj Adolphe Sax. Ustvaril je pihalo, brez katerega si džezovskih glasbenih sestavov sploh ne moremo več predstavljati. Saksofon sestavljajo ustnik z jezičkom, vrat in telo z zaklopkami. Ločimo pa sopranske saksofone, ki zvenijo najviške, ter altovske, tenorske, baritonske in basovske saksofone, ki zvenijo najnižje. Zlasti pa so zanimivi kontrabasovski saksofoni.
Saksofon je izumil belgijski izumitelj Adolphe Sax. Ustvaril je pihalo, brez katerega si džezovskih glasbenih sestavov sploh ne moremo več predstavljati. Saksofon sestavljajo ustnik z jezičkom, vrat in telo z zaklopkami. Ločimo pa sopranske saksofone, ki zvenijo najviške, ter altovske, tenorske, baritonske in basovske saksofone, ki zvenijo najnižje. Zlasti pa so zanimivi kontrabasovski saksofoni.
Klarineti so sestavni člani pihalnih in simfoničnih orkestrov. Začetniški modeli so izdelani iz plastike, kakovostni pa iz trdnega afriškega lesa ali ebenovine. Tudi iz njih zvok izvabimo z jezičkom, ki med pihanjem zavibrira in ustvarja zvok.
Kot zadnje predstavimo še orglice, ki imajo luknjice. Z jezikom jih izbiramo in ob pihanju vanje povzročimo, da pero na zgornji strani plošče odda zven in tako ustvari določen ton. Ob vdihu v isto luknjico pa nastane drug ton.
Za konec naštejmo še nekaj najbolj priljubljenih in poznanih proizvajalcev pihal: Yamaha, Buffet Crampon, Conn, Moeck, Gewa in Hohner. Vse odlikuje visoka kakovost in natančnost pri izdelavi, njihove izdelke pa ponujajo tudi v trgovini Symphony International d.o.o. v Britofu pri Kranju, kjer jih lahko preizkusite.
Kot zadnje predstavimo še orglice, ki imajo luknjice. Z jezikom jih izbiramo in ob pihanju vanje povzročimo, da pero na zgornji strani plošče odda zven in tako ustvari določen ton. Ob vdihu v isto luknjico pa nastane drug ton.
Za konec naštejmo še nekaj najbolj priljubljenih in poznanih proizvajalcev pihal: Yamaha, Buffet Crampon, Conn, Moeck, Gewa in Hohner. Vse odlikuje visoka kakovost in natančnost pri izdelavi, njihove izdelke pa ponujajo tudi v trgovini Symphony International d.o.o. v Britofu pri Kranju, kjer jih lahko preizkusite.
