Trobila
Trobila predstavljajo kategorijo glasbil, za katere je značilna cevasta oblika. Zvok nastane, ko glasbenik pihne v trobilo. Ob tem se njegove napete ustnice zatresejo, zrak pa se med potovanjem skozi glasbilo pretvori v zvok.
Čeprav princip igranja spominja na pihala, se trobil od pihal tudi precej razlikujejo. Pihala imajo namreč ravno in običajno leseno cev, po kateri niha zračni steber, trobila pa imajo nasprotno zavito kovinsko cev, ki je dopolnjena s cilindrično konično menzuro.
Tudi za trobila pa velja, da so aerofona glasbila in posledično je tudi pri njih višina osnovnega tona odvisna od tega, kako dolgo cev imajo. Daljša cev pomeni nižji ton. Naslednja razlika med pihali in trobili pa je način vnosa zraka skozi ustnik v glasbilo. Trobilci višino tona določajo z vibracijo ustnic, medtem ko pihalci tega ne počnejo.
Čeprav princip igranja spominja na pihala, se trobil od pihal tudi precej razlikujejo. Pihala imajo namreč ravno in običajno leseno cev, po kateri niha zračni steber, trobila pa imajo nasprotno zavito kovinsko cev, ki je dopolnjena s cilindrično konično menzuro.
Tudi za trobila pa velja, da so aerofona glasbila in posledično je tudi pri njih višina osnovnega tona odvisna od tega, kako dolgo cev imajo. Daljša cev pomeni nižji ton. Naslednja razlika med pihali in trobili pa je način vnosa zraka skozi ustnik v glasbilo. Trobilci višino tona določajo z vibracijo ustnic, medtem ko pihalci tega ne počnejo.
Večini najbolj poznana predstavnica trobil je trobenta.
Poznamo različne vrste trobil. V osnovi se delijo na rogove, trobente, pozavne in tube. Znotraj omenjenih kategorij pa je vredno omeniti še nekatera bolj, nekatera manj poznana trobila.
Med predhodnike rogov prištevamo ofikleid, cink in serpent. Trobente pa delimo na pikolo, basovske, vojaške, Aida in Bach trobente. Pozavne se delijo po višini tonov, ki jih dosežejo: sopranino, pikolo, sopranska, altovska, tenorska, tenorbasovska, basovska, kontrabasovska in jazz pozavna.
Enako so tudi korneti lahko pikolo, sopranski ali altovski, krilni rogovi pa sopranski, altovski, tenorski ali baritonski. K slednjim spada tudi evfonij. Tube se lahko kontrabasovske, Wagnerjeve, poznamo pa tudi helikon, bombardon, suzafon in saksov rog.
Omenimo še nekaj ljudskih trobil, ki pa jih v današnjem času slišimo le še zelo poredko. To so lovski, poštni, alpski in leseni rog.
Med predhodnike rogov prištevamo ofikleid, cink in serpent. Trobente pa delimo na pikolo, basovske, vojaške, Aida in Bach trobente. Pozavne se delijo po višini tonov, ki jih dosežejo: sopranino, pikolo, sopranska, altovska, tenorska, tenorbasovska, basovska, kontrabasovska in jazz pozavna.
Enako so tudi korneti lahko pikolo, sopranski ali altovski, krilni rogovi pa sopranski, altovski, tenorski ali baritonski. K slednjim spada tudi evfonij. Tube se lahko kontrabasovske, Wagnerjeve, poznamo pa tudi helikon, bombardon, suzafon in saksov rog.
Omenimo še nekaj ljudskih trobil, ki pa jih v današnjem času slišimo le še zelo poredko. To so lovski, poštni, alpski in leseni rog.
